Cilj psihoterapije

Cilj psihoterapevtskega procesa

Cilj psihoterapije oblikujeta klient in terapevt skupaj na začetku terapije in ga sproti evalvirata. Zaradi specifičnosti vsakega posameznika se le-ti razlikujejo, a vsem je skupno: razrešitev nezavednih vsebin, simptomov, vzrokov težav in travm.

Prav tako se dela v smer ozaveščanja nezavednih vzorcev, ki nas omejujejo v vsakdanjem življenju, lajšanju trpljenja bolečih občutkov in iskanju lastnih “orodij” in načinov za učinkovito soočanje s stresnimi situacijami.

 

Delovanje psihoterapije

Fokus delovanja psihoterapevtskega procesa lahko opišemo na dveh nivojih:

1) Odpravljanje težav

Z ozaveščanjem in razrešitvijo negativnih aspetkov posameznikovega duševnega življenja odpravljamo vzroke in posledice bolečih in nepredelanih vsebin, čustev in občutkov. V varnem, pristnem in udeleženem terapevtskem odnosu se ustvari možnost za soočanje z neprijetnimi in travmatskimi vsebinami, to pa omogoča novo, pozitivno izkušnjo in uglašenost na čustva in potrebe, ki so bila v preteklosti zanemarjena, spregledana ali zlorabljena.

Z osredotočanjem na odpravljanje simptomov in neprijetnih telesnih občutkov, kot so npr. glavoboli, neznane bolečine v trebuhu ali tiščanje v prsih in oteženo dihanje, razrešujemo psihološke vzroke za nastanek telesnih težav. Korenita sprememba in razrešitev nezvednih ali zavestnih čustvenih konfliktov, vzorcev in scenarijev omogoča odpravo za nas neustreznih ali bolečih prepričanj, telesnih simptomov, izboljšanje psihosomatskih bolezenskih stanj in nenadzarovanih negativnih odzivov. To omogoča zmanjšanje težav v medosebnih, poslovnih in drugih odnosih ter zmanjšanje in odpravo notranjega psihičnega pritiska.

 

2) Oplemenitenje življenja

S spoznavanjem samega sebe ojačamo notranji kontakt s sabo in za nas pomembnimi in najvišjimi vrednotami, s katerimi živimo polno življenje izpolnjujočih medosebnih odnosov, rasti in smisla. V medosebnih in partnerskih odnosih lahko dosežemo občutek varnosti, sprejemanja in pripadnosti. Znebimo se strahu pred tem, da bomo prizadeti, zapuščeni ali da nas partner ne ljubi. Stremljenje po osebni rasti se kaže z sprejemanjem sebe, takšnega, kot sem in  drugih, kakršni so.

Sposobnost odgovornih in preudarnnih odločitev, postavljanja jasnih mej drugim in ohranjanje avtonomije v medosebnih in poslovnih odnosih brez občutkov krivde, sramu ali dolžnosti. Večji občutek samozavesti, sposobnosti, da lahko nekaj dosežem in motivacija za uresničitev ciljev na vseh nivojih življenja, je lahko posledica poglobljenega samospoznavnega procesa v psihoterapiji. Slednja lahko vodi na pot samoaktualizacije, kjer lahko odkrijemo in razvijemo osebni potencial ter prepoznamo pot, po kateri želimo doseči cilj svobodne in lastne samoizpolnitve.

 

Poudarek psihoterapije ni na razumevanju življenja, temveč izkustvenem spoznanju, ki omogoča, da življenje živimo in ne le preživljamo.