1) Ali je z mano kaj narobe, če grem na psihoterapijo?

Vsak se v življenju kdaj sooča s težkimi situacijami. Včasih se bolje znajdemo in lažje pridemo do rešitev, drugič spet ne. Ljudje smo si različni in vsak ima za sabo svojo edinstveno življenjsko pot. Psihoterapija se ne ukvarja s tem, kaj je prav in kaj narobe, temveč se ukvarja s čustvi, občutki in notranjim duševnim svetom. Psihoterapija ni namenjena le zdravljenju travm, temveč vsem, ki se želite bolje spoznati in predvsem izboljšati kvaliteto življenja Odločitev za psihoterapijo, je znak večje psihološke zrelosti, saj spoznaš, da potrebuješ pomoč

2) Zakaj določenih stvari ne morem rešiti sam, zakaj je terapija bolj ustrezna?

Ljudje smo bitja odnosov. To je še kako pomembno v zgodnjih letih razvoja, ko je naš obstoj, tako fiziološki kot psihični, v celoti odvisen predvsem od naših staršev oz. tistih ljudi, ki so nas vzgajali. Nekatere težave nastanejo v teh ključnih obdobjih in v kolikor so le-te posledica neustreznega ali neuglašenega odnosa s strani staršev do nas, je kar največ možnosti za rešitev teh težav prav v odnosu. Ker so se nekatere težave začele v odnosu, se lahko učinkovito razrešijo ravno skozi odnos. Psihoterapija je profesionalen, varen in na odnosu temelječ proces, katerega namen in cilj je ravno dobrobit klienta. S tem pa klient lahko dobi ustrezno korektivno izkušnjo.

3) Zakaj terapija traja toliko časa? Zakaj ne morem rešiti težav v treh srečanjih?

Za globoke, trajne in učinkovite spremembe je potrebno več časa. Predstavljajte si, da ste 30 let živeli z določenimi vzorci, z določeno stisko ali težavo – in kaj je v primerjavi s tem dvajset ali trideset ur terapije? Nekatere težave so bolj kompleksne kot druge, najbolj pomembno pa je, da imate dovolj časa, da jih predelate v miru in da je proces uglašen na vaše zmožnosti. Nekatere vsebine so lažje in se jih predela hitreje. Z drugimi pa se težje soočamo, saj so za nas boleče in je povsem naraven odziv odpor proti njim. In v takšnih situacijah je potrebno imeti na voljo dovolj časa, saj s hitenjem ravno izgubite možnost, da se jim temeljito posvetite, soočite in jih ustrezno predelate. Tako kot veščine igranja klavirja ne moremo osvojiti v treh urah, tako tudi ne moremo rešiti in spremeniti dolgoletnih zakoreninjenih vzorcev na en mah. 

4) Ali mi bo terapevt svetoval in povedal, kaj je dobro zame?

Nihče, niti terapevt, ne more vedeti, kaj je prav za vas in kaj je za vas dobro. Tisti terapevt, ki mu je poglaviten vaš razvoj, vam bo skozi proces pomagal to ugotoviti in predvsem ponudil možnost, da skupaj odkrijete, kaj vam je pravzaprav preprečevalo, da niste vedeli/čutili, kaj je dobro za vas. To, da vam nekdo pove “to je dobro”, morda momentalno umiri vašo trenutno stisko, toda s tem vas ravno oropa tistega spoznanja vzrokov in razlogov, zaradi katerih je sploh prišlo do tega začetnega vprašanja. Opremiti posameznika z njemu ustreznimi načini prepoznavanja svojih težav in predvsem reševanja le-teh je eden od poglavitnih ciljev psihoterapije.

5) Ali se po zaključeni terapiji nikoli več ne bom slabo počutil in imel problemov?

Psihoterapija ni namenjena temu, da se boste znebili ali odstranili določene občutke. Zrela in zdrava oseba v ustreznih trenutkih prav tako občuti žalost, bolečino ali krivdo – ob izgubi pomembne osebe sta čustvi žalosti in bolečine nekaj povsem pričakovanega. Psihoterapija vam pomaga predelati tista področja duševnosti, kjer obstajajo preveč intenzivna, moteča, za “tukaj in zdaj” neustrezna občutja, ki vas motijo pri vašem delovanju, vas ovirajo pri kateremkoli segmentu življenja in predvsem onemogočajo, da živite v miru in v skladu s svojimi željami in potrebami.

6) Zakaj je terapija težka in včasih boleča?

Terapevtski proces obravnava tista področja, kjer so težave, zato je že samo po sebi to področje občutljivo. V procesu vsebine teh težav pogledamo z večih različnih strani, saj je pomembno, da ugotovimo, kje vse se težave nahajajo na eni strani in kje so se začele oz. kaj je razlog za njihov nastanek na drugi. Zaradi tega lahko na začetku terapije pride do občutka, da je »preveč vsega«, kar je zgolj posledica uvida in soočanja z določeno vsebino. Podobno kot pri fizioterapiji, kadar delamo vaje za rehabilitacijo poškodovanega uda – bolečina se lahko takrat trenutno poveča, a na dolgi rok smo s tem omogočili učinkovito zdravljenje in povrnili funkcionalnost temu udu. Ravno tako se sčasoma stvari v psihoterapiji umirijo in nastopi faza izboljšanja počutja.