Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja o psihoterapiji

 

Ali je z mano kaj narobe, če grem na psihoterapijo?

Vsak se je v življenju kdaj soočal s težkimi ali nerešljivimi situacijami. Včasih se bolje znajdemo in lažje pridemo do rešitev,  drugič spet ne. Prav tako smo si ljudje različni in vsak ima za sabo svojo edinstveno življenjsko zgodbo. Psihoterapija se ne ukvarja s tem, kaj je prav in kaj narobe, temveč se ukvarja s človekovimi čustvi, občutki in notranjim duševnim svetom. Prav tako ni namenjena le zravljenju travm, temveč vsakomur, ki se želi bolje spoznati in izboljšati kvaliteto življenja To, da se nekdo odloči za psihoterapijo, je znak večje psihološke zrelosti, saj je presodil, da potrebuje pomoč.

 

Zakaj določenih stvari ne morem rešiti sam, zakaj je terapija bolj ustrezna?

Ljudje smo odnosna bitja. To je še kako pomembno v zgodnjih letih razvoja, ko je naš obstoj, tako fiziološki kot psihični, v celoti odvisen predvsem od naših staršev, roditeljev oz tistih ljudi, ki so nas vzgajali. Nekatere težave imajo svoj začetek prav v teh ključnih obdobjih in v kolikor so le-te posledica neustreznega ali neuglašenega odnosa s strani drugih do nas, je kar največ možnosti za rešitev teh težav prav v odnosu. Ker so se nekatere težave začele v odnosu ali zaradi odnosa, se lahko učinkovito razrešijo ravno skozi medosebni odnos. Psihoterapija je profesionalen, varen in na odnosu temelječ proces, katerega namen in cilj je ravno dobrobit klienta. S tem pa klient lahko dobi tudi ustrezno korektivno izkušnjo.

 

Ali se po končani terapiji nikoli več ne bom slabo počutil in občutil npr. žalosti?

Psihoterapija ni namenjena temu, da se boste znebili ali odstranili določene občutke. Zrela in zdrava oseba v ustreznih trenutkih prav tako občuti žalost, bolečino ali krivdo – npr. ob izgubi ljubljene ali pomembne osebe je čustvo žalosti in bolečine nekaj povsem pričakovanega. Psihoterapija pa vam pomaga predelati tista področja duševnosti, kjer obstajajo preveč intenzivna, neadekvatna in za situacijo tukaj-in-zdaj neustrezna občutja, ki motijo vaš vsakdanjik, vas ovirajo pri kateremkoli segmentu življenja in predvsem onemogočajo, da živite v miru in v skladu s svojimi željami in potrebami.

 

Zakaj terapija traja dlje časa? Ali ne morem rešiti vseh težav v nekaj urah?

Za globoke, trajne in učinkovite spremembe je včasih potrebno več časa. Predstavljajte si, da ste 30 let živeli z določenimi vzorci in kaj je deset ali dvajset ur terapije v primerjavi s 30 leti načina življenja, kjer ste trpeli ali imeli težave vsa ta leta? Nekatere težave so bolj kompleksne kot druge, predvsem pa je pomembno, da imate dovolj časa, da jih predelate v miru in da je proces uglašen na vaše zmožnosti. Nekatere vsebine so lažje in se jih predela hitreje ter ne zahtevajo dolgotrajne terapije, z drugimi pa se težje soočamo, saj so za nas boleče in je povsem naraven odziv odpor proti njim. In v takšnih situacijah je potrebno imeti na voljo dovolj časa, saj s hitenjem ravno izgubite možnost, da se jim v celoti posvetite, soočite in jih ustrezno predelate.

 

Zakaj je psihoterapija včasih težka, naporna? Ali ne bi morala psihoterapija narediti stvari boljše?

Terapevtski proces obravnava ravno tista področja, kjer so težave, kjer imamo probleme, zato je že samo to področje zelo občutljivo. Tekom procesa vsebine teh težav pogledamo z večih različnih strani, saj je pomembno, da ugotovimo, kje vse se težave nahajajo na eni strani in kje so se začele oz kaj je razlog za njihov nastanek na drugi. To lahko povzroči, da na začetku terapije pride do občutka, da je »preveč vsega«, toda to je zgolj posledica uvida, soočanja in predelave določene vsebine. Podobno kot pri fizioterapij, ko delamo vaje oz rehabilitacijo poškodovanega uda, se lahko bolečina takrat trenutno poveča, a na dolgi rok smo s tem omogočili učinkovito zdravljenje in povrnili funkcionalnost temu udu. Ravno tako se sčasoma stvari v psihoterapiji umirijo in nastopi faza izboljšanja.

 

Ali mi bo terapevt povedal, kaj naj naredim in kaj je prav in kaj je dobro zame?

Nihče, niti terapevt, ne more vedeti, kaj je prav za vas in kaj je za vas dobro. Tisti terapevt, ki mu je poglaviten vaš razvoj, vam bo skozi proces pomagal to ugotoviti in predvsem ponudil možnost, da skupaj odkrijete, kaj vam je pravzaprav preprečevalo, da niste vedeli/čutili, kaj je dobro za vas. To, da vam nekdo pove “to je dobro”, morda momentalno umiri vašo trenutno stisko, toda s tem vas ravno oropa tistega spoznanja vzrokov in razlogov, zaradi katerih je sploh prišlo do tega začetnega vprašanja. Opremiti posameznika z njemu ustreznimi načini prepoznavanja svojih težav in predvsem reševanja le-teh je eden od poglavitnih ciljev psihoterapije.

 

“It is not because things are difficult that we do not dare, it is because we do not dare that they are difficult.”  – Lucij Anej Seneka, stoik