1. Razrešitev nezavednih vsebin, simptomov, vzrokov težav in travm
Cilj psihoterapije oblikujeta klient in terapevt skupaj na začetku terapije in ga sproti evalvirata. Zaradi specifičnosti vsakega posameznika se le-ti razlikujejo, a vsem je skupno: razrešitev nezavednih vsebin, simptomov, vzrokov težav in travm.
Prav tako se dela v smer ozaveščanja nezavednih vzorcev, ki nas omejujejo v vsakdanjem življenju, lajšanju trpljenja bolečih občutkov in iskanju lastnih “orodij” in načinov za učinkovito soočanje s stresnimi situacijami.
2. Delovanje psihoterapije
Fokus delovanja psihoterapevtskega procesa lahko v poenostavljeni obliki opišemo na dveh nivojih:
A)
Z ozaveščanjem in razrešitvijo negativnih aspetkov posameznikovega duševnega življenja odpravljamo vzroke in posledice bolečih in nepredelanih vsebin, čustev in občutkov. V varnem, pristnem in udeleženem terapevtskem odnosu se ustvari možnost za soočanje z neprijetnimi in travmatskimi vsebinami, to pa omogoča novo, pozitivno izkušnjo in uglašenost na čustva in potrebe, ki so bila v preteklosti zanemarjena, spregledana ali zlorabljena.
Z osredotočanjem na trajne strukturne spremembe, odpravljanje simptomov in neprijetnih telesnih občutkov, kot so npr. glavoboli, neznane bolečine v trebuhu ali tiščanje v prsih in oteženo dihanje, razrešujemo psihološke vzroke za nastanek telesnih težav. Korenita sprememba in razrešitev nezvednih ali zavestnih čustvenih konfliktov, vzorcev in scenarijev omogoča odpravo za nas neustreznih ali bolečih prepričanj, telesnih simptomov, izboljšanje psihosomatskih bolezenskih stanj in nenadzarovanih negativnih odzivov. To omogoča zmanjšanje težav v medosebnih, poslovnih in drugih odnosih ter zmanjšanje in odpravo notranjega psihičnega pritiska.
B)
Izboljšanje kakovosti življenja
S spoznavanjem samega sebe ojačamo notranji kontakt s sabo in za nas pomembnimi in najvišjimi vrednotami, s katerimi živimo polno življenje izpolnjujočih medosebnih odnosov, rasti in smisla. V medosebnih in partnerskih odnosih lahko dosežemo občutek varnosti, sprejemanja in pripadnosti. Znebimo se strahu pred tem, da bomo prizadeti, zapuščeni ali da nas partner ne ljubi. Stremljenje po osebni rasti se kaže z sprejemanjem sebe, takšnega, kot sem in drugih, kakršni so.
Sposobnost odgovornih in preudarnnih odločitev, postavljanja jasnih mej drugim in ohranjanje avtonomije v medosebnih in poslovnih odnosih brez občutkov krivde, sramu ali dolžnosti. Večji občutek samozavesti, sposobnosti, da lahko nekaj dosežem in motivacija za uresničitev ciljev na vseh nivojih življenja, je lahko posledica poglobljenega samospoznavnega procesa v psihoterapiji. Slednja lahko vodi na pot samoaktualizacije, kjer lahko odkrijemo in razvijemo osebni potencial ter prepoznamo pot, po kateri želimo doseči cilj svobodne in lastne samoizpolnitve.
Poudarek psihoterapije ni le na razumevanju življenja, temveč izkustvenem spoznanju, ki omogoča, da življenje živimo in ne le preživljamo.
C)
Kako poteka in kaj se v terapiji dogaja?
V varnem terapevtskem okolju se na podlagi medsebojnega zaupanja ustvari prostor, ki omogoča predelavo negativnih vsebin in reparacijo travm, zaradi katerih trpimo.
Skozi sproščen pogovor in pripovedovanje plast za plastjo odkrivamo razsežnost in vpliv negativnih čustev, ki nas ovirajo in onemogočajo osebnostno rast. Predelava simptomov, odporov in telesnih odzivov, ki so posledica dolgoletnega prilagajanja na neprijetne dogodke, ponuja možnost za osvoboditev iz okov preteklosti.
Z uporabo najrazličnejših psihoterapevtskih metod se lahko varno in nadzorovano soočimo z najglobljimi strahovi, spomini in simptomi, s tem pa posamezniku omogočimo novo izkušnjo stika s sabo in svojimi čustvi. Posameznik se obogati z izkušnjo novega odnosa korektivne izkušnje, ki ga prežemajo empatija, rast in sprejemanje.
Razrešitev starih vzorcev in izkušnja novega odnosa omogočijo možnost za svobodo do življenja namesto bežanja pred trpljenjem. Slednje se s predelavo nezavednih vzorcev zmanjša, s tem pa nastane prostor za pozitivne, izpolnjujoče in sprejemajoče občutke sebe in drugih.